Bo vlada pristala na 30-odstotno zvišanje solidarnostne pomoči?

Javni uslužbenci so po sedaj veljavni zakonodaji upravičeni do solidarnostne pomoči v primeru smrti delavca, ožjega družinskega člana, težje invalidnosti, daljše bolezni, naravnih nesreč in požarov.

Za večino primerov, razen v primeru naravnih nesreč in požara, so do tovrstne pomoči upravičeni, če plača javnega uslužbenca v mesecu dogodka ne presega minimalne plače. Ta je trenutno trenutno 1.277 evrov bruto. Za člane sindikatov je ta cenzus za prejem pomoči višji, in sicer 140 odstotkov minimalne plače.

Po naših zanesljivih informacijah so si vlada in sindikati enotni, da se cenzus za prejem pomoči dvigne na 120 odstotkov minimalne plače, kar po trenutnih podatkih pomeni 1.532 evrov bruto.

A sindikati bi radi dvignili tudi cenzus za sindikalne člane, in sicer bi jim radi zagotovili, da bodo do solidarnostne pomoči upravičeni vsi, katerih plača ne presega 180 odstotkov minimalne plače oziroma 2.298 evrov bruto.

To pomeni, da bi bili po novem do solidarnostne pomoči upravičeni vsi tisti člani sindikatov, ki so na novi plačni lestvici uvrščeni do 21. plačnega razreda.

Sindikati si prizadevajo tudi za dvig same solidarnostne pomoči, in sicer za trideset odstotkov. Trenutno je javni uslužbenec upravičen do 709 evrov, medtem ko je za člane sindikatov ta pomoč za 20 odstotkov višja, in znese 851 evrov.

To razmerje med člani in nečlani sindikatov bi sindikati radi obdržali. Po naših informacijah naj bi bila vlada, pogajalsko skupino vodi finančni minister Klemen Boštjančič, naklonjena zgolj dvigu splošnega cenzusa, ne pa tudi sami višini pomoči in dvigu cenzusa za člane sindikatov.